Zavzemam se, da se koordinatorju formalno (s spiskom...) JASNO določi TEM MANJ DOLŽNOSTI in se računa na njegovo proaktivno vlogo (če ima čas in voljo vse naštete ideje uresničuje na lastno iniciativo).
Tako se:
1. motivira koordinatorja k skrbnemu delu, ker ni preobremenjen z enajstimi "političnimi" alineami. Hkrati se na ta način pusti tudi bolj odprta vrata za aktivizem drugih debaterjev - če ni dolžnost koordinatorja je večja možnost, da se projekta loti sam.
2. vzpostavi jasen, neformalen nadzor - vsi vedo kaj mora delati in zato takoj vedo kdaj so dolžnosti zanemarjene.
3. zmanjša možnost sporov glede dolžnosti, odgovornosti.
4. prepreči nepotrebno poseganje v klube same (glej Helenin mail).
PREDLOG DOLŽNOSTI KOORDINBATORJA:
1. Koordiniranje prijav na turnirje. Obsega:
A.Obveščanje o turnirjih. Koordinator aktivno spremlja informacije o debatnih turnirjih in v najkrajšem možnem času, ko izve za turnir, poskrbi, da se informacije o turnirju objavijo na mailing listah študentske debate in na internetni strani ter morebitnih blogih študentske debate. Objavi doda morebitne informacije o turnirju (kako kvaliteten je, kakšne so razmere kjer se izvaja, kakšni so morebitni potni stroški...) in pozove zainteresirane debaterje in debatne sodnike, da temprej oddajo prijavo. (Zaradi jasnosti še enkrat opozarjam, da je koordinatorjeva dolžnost, da to stori, ko dobi informacije oz. ko izve, da se bo turnir organiziral, ne takrat, ko se že odprejo prijave pri organizatorju turnirja!)
B. Prijavljanje na turnirje. Koordinator poskrbi, da v najkrajšem možnem času po odprtju prijav na turnir prijavi vse dogovorjene debaterje in sodnike. V primeru prevelikega števila prijav debaterjev oz. premajhnega števila prijavljenih sodnikov koordinator nemudoma pozove vse zainteresirane, naj v najkrajšem možnem času predlagajo seznam prijav institucije, ki je skladen z zahtevami organizatorja. Koordinator vodi morebitne sestanke in dogovarjanja glede prijav, na katerih se določi kateri debaterji in sodniki se bodo udeležili turnirja. Koordinator posebej skrbno pazi na to, da na noben način ne krši pravila prijavljanja na turnir. Morebitne posebne dogovore z organizatorji se posebej dogovori z vsemi morebiti prizadetimi debaterji in sodniki in sicer tako, da se glede teh odločitev doseže konsenz.
2. Koordiniranje dejavnosti študentskih klubov, Zip-a in drugih debatnih aktivnosti. (informiranje in podajanje mnenj)
A.Dostopnost. Koordinator je glede problemov klubov in drugih problemov študentske debate, po najboljših močeh, dostopen vodjam debatnih klubov, direktorju Zip in drugim debaterjem ter jim podaja mnenja glede vprašanj povezanih z debato.
B. Informiranje glede potreb po sodnikih, učiteljih debate in pomoči pri soorganizaciji. Koordinator v dogovoru z debaterji in (po potrebi) direktorjem Zip skrbi, da se zagotavlja največja možna udeležba zainteresiranih sodnikov debaterjev na osnovnošolskih, srednješolskih in televizijskih debatah ter na morebitnih akademijah in izobraževanjih. To dosega predvsem z rednim in pravočasnim obveščanjem o teh dogodkih in pri tem sodeluje z direktorjem Zip. Koordinator na željo in po dogovoru z vodji debatnih klubov skrbi, da se za učenje debate pozove izkušene debaterje k sodelovanju. Koordinator po dogovoru in na željo direktorja Zip oz. vodje kluba pomaga organizirati debatne dogodke (akademija, debatni maraton, javne debate...). Glede organizacije, v skladu z dogovorom, pomaga najmanj tako, da pravočasno obvešča vse potencialne pomočnike o teh dogodkih in potrebah po pomoči.
C. Organiziranje in vodenje mesečnih sestankov. Koordinator za vsak mesec po dogovoru in na željo direktorja Zip oz. vodij klubov skliče in vodi sestanek vodij debatnih klubov in (po potrebi in dogovoru) predsednika Zip.
3. Priprava letnega poročila in izvedba volitev novega koordinatorja.
A. Koordinator ob koncu svojega mandata pripravi poročilo o delu in stanju študentskega programa. V poročilu navede najmanj: koliko je klubov, koliko članov so imeli, uspehe na mednarodnih tekmovanjih in kratek opis vseh dogodkov, kjer so študentje sodelovali.
B. Koordinator ob koncu svojega mandata poskrbi, da se izvedejo volitve za novega koordinatorja studentske debate.
Dolžnosti koordinatorja so v besedilu poudarjene, vendarle pa vas prosim, da natančno berete ves tekst, kjer so bolj natančno razložene ( omejene). Osebno menim, da je to največji sprejemljiv obseg dolžnosti, ki še zagotavlja JASNOST, KONTROLO in NE PREOBREMENJUJE BODOČEGA KOORDINATORJA. Morda bi bilo smiselno, še bolj omejiti dolžnosti koordinatorja in jih še bolj jasno zapisati. Vsi pozitivni prispevki v tej smeri so zelo dobrodošli.
Kot rečeno, predlagam, da se glede ustanovitve društva in drugih idej o razvoju študentske debate, ki trenutno, niso tako urgentna kot izvolitev koordinatorja odpre ločena debata.
Friday, April 13, 2007
Wednesday, April 4, 2007
Writing it down.
Po današnji debati, sem tokrat kot poslušalec za gostilniškim omizjem, bil deležen še ene debate. V osnovi je šlo za mešanico prihodnosti slovenske debate, situaciji glede prijav na evropsko prvenstvo in bolj ali manj povezanih variacij teh dveh tem.
Kot pri vseh poštenih gostilniških diskurzih, ni šlo brez preseganja glasovne jakosti, obveznih ponavljanj že izrečenega, poseganja v besedo, dvigovanja rok, rdečih lic in razburjenih pogledov. Po zgledu vseh zaresnih debat smo kmalu prišli do vprašanja denarja, bolj natančno sponzorstva. Po dveh primerih o tem kako težko je pridobiti sredstva, če nimaš transparentnega računa in organizacije smo prišli do meni najbolj zanimive teme - ustanovitve društva študentskih debaterjev.
Ker je obseg in kompleksnost argumentov za in proti prevelika za moje skromne sposobnosti se bom omejil na zapis in kratek opis argumentov, kot so bili izrečeni in sem jih jaz razumel. Brez globlje razlage ali opredelitve. Torej:
Ta zbor verjame, da študentska debata ne potrebujejo društva
Vlada:
1. Takeover in možnost finančnih zlorab. Kot pri klubu (društvu!) Celjskih študentov obstaja možnost, da se izgubi nadzor nad društvom, da torej pride to t.i. hijackinga drugih študentov. Poleg tega se lahko tudi na drug način društvo finančno zlorabi za osebne namene.
2. Vprašlivost finančne transparentnosti na dolgi rok. Kam se bodo stekala sredstva in kdo jih bo kontroliral čez 5 ali 10 let, ko bomo mi diplomirali.
3. Možnost razkola, razprtij in osebnih zamer. Če se samovoljno odločimo za ustanovitev društva, se lahko zgodi, da bodo nekateri to razumeli kot osebni napad in bodo temu primerno odreagirali. Možni spill over učinki ( užaljenost, nekomunikacija, nagajanje...) so lahko tako neugodni, da popolnoma zasenčijo morebitne prednosti društva.
4. Konkuriranje pri razpisih. Pri potegovanju za finančna sredstva lahko pride do situacije, ko se več subjektov poteguje za ista sredstva in si drug drugemu blokirata pot do teh sredstev.
5. Nezmožnost uskladitve različnih interesov vseh študentov in ostalih oseb udeleženih v slovenski debati. Nekateri si želijo predvsem priprav na mednarodne turnirje, nekateri krepitve debatne kulture, nekateri žlahtenja slovenskega jezika, nekateri izobraževanja novih članov...
6. Pomankanje volje in časa. Komu se bo zares dalo ukvarjati s sestavljanjem in dopolnjevanjem statuta, bitkami z upravnimi organi pri registraciji, hoditi na skupščine...
Opozicija:
1. Finančna transparentnost. Društvo omogoča, da se na podlagi enega računa vedno točno vidi, s kje so sredstva prišla, koliko jih je in za kaj se jih je namenilo. S tem se prepreči nejasnosti glede tega koliko denarja je kdo dobil od kje, koliko ga je in kako naj se ga deli.
2. Večja možnost pridobivanja sredstev iz gospodarstva. Na dveh primerih (zavrnitev sponzorstva, ker ni transparentnosit; motivacija glede pridobivanja sponzorjev v primeru, da se ne ve točno kam in za kaj se sredstva rabijo je manjša) smo slišali, da je podjetjem težko nakazati denar, če se ne vidi točno komu gre in za kakšen namen, ker se sicer bojijo davčne inšekcije oz. sumov kaznivih dejanj. Zato bi se možnost pridobivanja sredstev od zasebnega sektorja povečala, če bi obstajal en račun društva, ki bi jasno definiral za kaj se sredstva namenjajo. Pravtako bi se povečala zasebna iniciativa za pridobivanje sponzorjev, ker bi se točno vedelo za kaj bodo pridobljena sredstva porabljena.
3. Dolgoročna, bolj trdna ureditev(institucionalizacija) odnosov med študenti debaterji. S statutom, bi se lahko uredilo pravila glede obeznosti sojenja, prijavljanja na turnir, vlog koordinatorja in drugih oseb udeleženih v slovenski debati. Pravtako, bi se z jasno določitvijo odgovornosti verjetno zagotovilo bolj zavzeto opravljanje nalog in vlog. Na ta način bi lažje in bolj jasno vključil izkušene člane, ki so že diplomirali.
4. Zapisana politika promocije debate in izobraževanja novih debaterjev. V okviru društva, bi se na podlagi statuta lažje oblikovale politike "trženja" debate med bruciin organiziralo bolj odmevne dogodke.
5. Večja prepoznavnost (goodwill) študentske debate in debate na splošno v slovenski javnosti. Obstoj društva in jasnost njegovega imena, bi predstavljalo dobro referenčno točko (asociacijo) za vsakega člana javnosti in morebitnega sponzorja. Sčasoma bi tako izraz debata lažje dobil pomen kot si ga zasluži in ga ima naprimer v VB.
Ko bom imel čas bom razmislil o točkah, ki sem jih slišal ob temnem pivu. Ponosen pa sem, da me je ravno debata naučila poslušati in strukturirati vse izjave, ki so bile razmetane v pogovor, strukturirati na zgoraj opisan način. Tako se bom gotovo lažje odločil (make sense of it all) kakšno je moje stališče. Upam, da se bo tudi veliko drugih bodočih in sedanjih študentov imelo možnost naučiti se teh veščin.
PS: Vsi komentarji in predlogi dopolnitev so zelo dobrodošli.
Kot pri vseh poštenih gostilniških diskurzih, ni šlo brez preseganja glasovne jakosti, obveznih ponavljanj že izrečenega, poseganja v besedo, dvigovanja rok, rdečih lic in razburjenih pogledov. Po zgledu vseh zaresnih debat smo kmalu prišli do vprašanja denarja, bolj natančno sponzorstva. Po dveh primerih o tem kako težko je pridobiti sredstva, če nimaš transparentnega računa in organizacije smo prišli do meni najbolj zanimive teme - ustanovitve društva študentskih debaterjev.
Ker je obseg in kompleksnost argumentov za in proti prevelika za moje skromne sposobnosti se bom omejil na zapis in kratek opis argumentov, kot so bili izrečeni in sem jih jaz razumel. Brez globlje razlage ali opredelitve. Torej:
Ta zbor verjame, da študentska debata ne potrebujejo društva
Vlada:
1. Takeover in možnost finančnih zlorab. Kot pri klubu (društvu!) Celjskih študentov obstaja možnost, da se izgubi nadzor nad društvom, da torej pride to t.i. hijackinga drugih študentov. Poleg tega se lahko tudi na drug način društvo finančno zlorabi za osebne namene.
2. Vprašlivost finančne transparentnosti na dolgi rok. Kam se bodo stekala sredstva in kdo jih bo kontroliral čez 5 ali 10 let, ko bomo mi diplomirali.
3. Možnost razkola, razprtij in osebnih zamer. Če se samovoljno odločimo za ustanovitev društva, se lahko zgodi, da bodo nekateri to razumeli kot osebni napad in bodo temu primerno odreagirali. Možni spill over učinki ( užaljenost, nekomunikacija, nagajanje...) so lahko tako neugodni, da popolnoma zasenčijo morebitne prednosti društva.
4. Konkuriranje pri razpisih. Pri potegovanju za finančna sredstva lahko pride do situacije, ko se več subjektov poteguje za ista sredstva in si drug drugemu blokirata pot do teh sredstev.
5. Nezmožnost uskladitve različnih interesov vseh študentov in ostalih oseb udeleženih v slovenski debati. Nekateri si želijo predvsem priprav na mednarodne turnirje, nekateri krepitve debatne kulture, nekateri žlahtenja slovenskega jezika, nekateri izobraževanja novih članov...
6. Pomankanje volje in časa. Komu se bo zares dalo ukvarjati s sestavljanjem in dopolnjevanjem statuta, bitkami z upravnimi organi pri registraciji, hoditi na skupščine...
Opozicija:
1. Finančna transparentnost. Društvo omogoča, da se na podlagi enega računa vedno točno vidi, s kje so sredstva prišla, koliko jih je in za kaj se jih je namenilo. S tem se prepreči nejasnosti glede tega koliko denarja je kdo dobil od kje, koliko ga je in kako naj se ga deli.
2. Večja možnost pridobivanja sredstev iz gospodarstva. Na dveh primerih (zavrnitev sponzorstva, ker ni transparentnosit; motivacija glede pridobivanja sponzorjev v primeru, da se ne ve točno kam in za kaj se sredstva rabijo je manjša) smo slišali, da je podjetjem težko nakazati denar, če se ne vidi točno komu gre in za kakšen namen, ker se sicer bojijo davčne inšekcije oz. sumov kaznivih dejanj. Zato bi se možnost pridobivanja sredstev od zasebnega sektorja povečala, če bi obstajal en račun društva, ki bi jasno definiral za kaj se sredstva namenjajo. Pravtako bi se povečala zasebna iniciativa za pridobivanje sponzorjev, ker bi se točno vedelo za kaj bodo pridobljena sredstva porabljena.
3. Dolgoročna, bolj trdna ureditev(institucionalizacija) odnosov med študenti debaterji. S statutom, bi se lahko uredilo pravila glede obeznosti sojenja, prijavljanja na turnir, vlog koordinatorja in drugih oseb udeleženih v slovenski debati. Pravtako, bi se z jasno določitvijo odgovornosti verjetno zagotovilo bolj zavzeto opravljanje nalog in vlog. Na ta način bi lažje in bolj jasno vključil izkušene člane, ki so že diplomirali.
4. Zapisana politika promocije debate in izobraževanja novih debaterjev. V okviru društva, bi se na podlagi statuta lažje oblikovale politike "trženja" debate med bruciin organiziralo bolj odmevne dogodke.
5. Večja prepoznavnost (goodwill) študentske debate in debate na splošno v slovenski javnosti. Obstoj društva in jasnost njegovega imena, bi predstavljalo dobro referenčno točko (asociacijo) za vsakega člana javnosti in morebitnega sponzorja. Sčasoma bi tako izraz debata lažje dobil pomen kot si ga zasluži in ga ima naprimer v VB.
Ko bom imel čas bom razmislil o točkah, ki sem jih slišal ob temnem pivu. Ponosen pa sem, da me je ravno debata naučila poslušati in strukturirati vse izjave, ki so bile razmetane v pogovor, strukturirati na zgoraj opisan način. Tako se bom gotovo lažje odločil (make sense of it all) kakšno je moje stališče. Upam, da se bo tudi veliko drugih bodočih in sedanjih študentov imelo možnost naučiti se teh veščin.
PS: Vsi komentarji in predlogi dopolnitev so zelo dobrodošli.
Subscribe to:
Posts (Atom)